Svetovalnica za starše

»Kaj naj kupim vnukoma, da bosta vesela?«

Moja vnuka sta stara pet in sedem let. Zelo ju imam rada. Sem pa v zadnjem letu ugotovila, da ju moja darila sploh več ne razveselijo. Vem, da imajo nekateri otroci res že vse, pa me vseeno zanima, kaj naj jima kupim za bližajoči se rojstni dan. Soseda mi je povedala, da se danes vse pogosteje otrokom daje kar denar, sploh ta starejšim. To mi ni preveč všeč, zdaj pa ne vem, kaj naj naredim.

Jana, 62 let

Obdarovanje tistih, ki imamo vsega materialnega preveč, povzroča stisko mnogim. Zakaj se še kar naprej poskušamo oklepati klasičnega obdarovanja, zakaj mislimo, da je treba »nekaj kupiti« tistemu, ki ga imamo radi, da mu to pokažemo? Zakaj glagola »kupiti« ne zamenjamo z drugim glagolom poklepetati, obiskati, speči, nasmejati, poslušati, gledati …? Če pa v obdarovanje vpletemo še naše pričakovanje, da bi moral biti obdarovanec vesel, potem smo na najboljši poti, da bomo ob obdarovanju razočarani.

Zato pri obdarovanju najprej prerežite povezavo med svojo ljubeznijo in obdarovanjem, potem pa še povezavo med obdarovanjem in reakcijo obdarovanca – najsi bo to vnuk ali odrasel človek. Darilo RES nima moči povedati, kako imate nekoga radi. To moč imate samo vi! Brez daril. 

Naj vam vseeno poskušam pomagati z nekaj mislimi, morda najdete oporo zase:

• Obdarovanje je vaše veselje. Morda bo prineslo veselje na drugi strani, morda ne.
• Če vam obdarovanje zaradi česarkoli ni več v veselje, prenehajte s tem. Če čutite potrebo, to tudi jasno povejte – brez opravičevanj in prevelikih razlag. 
• Za rojstni dan lahko vprašate vnuka, kaj si želita, ali starše, kaj potrebujeta otroka (pri čemer ste vi tisti, ki določate finančni okvir; lahko pa skupaj s starši kupite eno darilo).
• Če si otroka želita presenečenje, kupite, kar se vam zdi, a ne pričakujte veselja. Če ste zgrešili, ponudite, da greste darilo skupaj zamenjat. 
• Obstaja veliko alternativnih daril: specite torto, pojdita sama kam z vlakom ali avtobusom, gledat letala na letališče, živali na kmetijo, na uro pravljic, v gozd poslušat ptice ...
• Obstajajo tudi darila, ki jih ni mogoče kupiti v nakupovalnih središčih: npr. lutkovni abonma, karta za živalski vrt …
• Glede denarja se odločite sami, ne poslušajte drugih (če otrok zbira denar za kakšno večjo stvar, je tudi gotovina lahko primerno darilo, sploh za starejše otroke).

Naj vam uspe razviti svoj stil obdarovanja, ki izraža vaše vrednote in vaše finančne zmožnosti. Meni največ pomeni, ko vnuki rečejo »Ta juha ima pa okus po babi,« in jo z veseljem pojedo. Okus po babi je veliko darilo za obe generaciji, ki traja mnogo dlje od vseh kupljenih daril.
 

»Naj hči ob rojstvu sestrice ostane doma?«

Hči je stara šest let in je letos pričela obiskovati prvi razred. Se pa pri nas veselimo še enega družinskega člana, ki bo v našo družino prišel že oktobra. Zanima me, ali naj hči po rojstvu dojenčka ostane nekaj tednov doma ali naj še naprej obiskuje šolo? Morda me skrbi tudi zato, ker je bil sin moje najboljše prijateljice po rojstvu sorojenca dva tedna doma, potem pa sploh ni hotel nazaj v šolo. Tega si res ne želim. Kako naj ravnam, da se kaj takega ne zgodi pri nas?

Tina, 38 let

Že na začetku vas moram razočarati, da ne obstaja »pravilen« odgovor na vaše vprašanje, saj smo različne tako mame in družine kot otroci. Nekaterim otrokom je lažje, če so lahko že na začetku čim bolj vključeni v novo družinsko življenje, medtem ko drugi lažje predelajo to veliko spremembo, če vsaj en del njihovega življenja (vrtec oziroma šola) ostane nespremenjen in predvidljiv.

Kako se boste odločili v vaši družini, je zato odločitev, ki mora zrasti predvsem pri vas, saj je od vašega dobrega počutja odvisno tako razpoloženje dojenčka kot starejšega otroka. Če se vi ne boste počutili dobro – če boste nemirni, utrujeni in prežeti z občutki krivde, bosta to čutila oba otroka in to vsak na svoj način tudi pokazala. Dojenček morda z večjo jokavostjo, sorojenec pa z večjo zahtevnostjo po pozornosti. To se lahko pripeti, če starejšo sestrico obdržite doma ali jo pošljete v šolo.

Zato vam svetujem, da dobro razmislite o tem, katera situacija bi bila za vas lažja. Pri tem pa nikar ne pozabite, da je prihod novega družinskega člana poleg radosti vedno tudi svojevrsten šok in neke vrste izguba, ki jo občutijo vsi družinski člani. Zato vsi potrebujete dovolj časa in prostora, da odžalujete izgubo prejšnjega stanja in se navadite na novo družinsko dinamiko.

Sem spada tudi to, da je dovoljeno na glas povedati, da pogrešamo prejšnje življenje in da se nam porajajo negativni občutki. Če namreč starši od otroka pričakujemo samo pozitivne občutke v odnosu do dojenčka, otrok ne ve, kako naj izrazi vse tiste negativne občutke, in tako postane ljubosumen oziroma toži, da ga zaradi dojenčka nimamo več radi, v resnici pa ne ve, kako predelati to dvojnost – mlajšega bratca ali sestrico ima rad, hkrati pa mu gre kdaj tudi na živce.

Zato je tako zelo pomembno, da mu pomagate ubesediti oziroma izraziti vse občutke, ki se mu porajajo v tem pomembnem obdobju. Tudi tiste »manj lepe«. Ob tem pa nikar ne pozabite nase! Partnerju ali kateri drugi odrasli osebi, ki ji zaupate, pokažite tudi svoja »manj lepa« in neljubeča občutenja. 

Imate vprašanje?

Pišite nam na elektronski naslov pogled@mkz.si.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
Spoznajte revijo >